O Hudi lukni
Huda lukna je spletni generator idej, nasvetov ter drugačnih in inovativnih pogledov na urejanje, modifikacijo ali "pimpanje" doma. V Hudi lukni vas bomo zasuli s članki, predstavitvami, intervjuji, foto reportažami ter z vsem, kar diši po domovanju. Pa kar naprej, nič se sezuvat.

Začetek II. – Huda lukna je nazaj!

  • bolha, huda lukna, ikea, prenova, renovacija, stanovanje

Tako, pa smo. Obujam blog in ga vlečem iz hibernacije, po dveh letih premora. Zahvaljujoč spretnim rokam in internetnim bogovom, pa smo rešili tudi stare blog zapise, preveri, če so kakšni zapisi še vedno berljivi. 

Svečano obljubljam, da tokrat ne bom kar obupala nad pisanjem bloga, hkrati pa sporočam, da zapisi ne bodo tako pogosti, saj se držim pravila “kvaliteta>kvantiteta”. Pa včasih sem tudi malo lena, malo zaposlena, malo pozabljiva in malo brez idej. 

Kaj se je spremenilo od zadnjega zapisa, februarja 2016? Precej! 

Huda lukna se je iz male garsoniere preselila v novo, večje stanovanje, zato tudi ni bilo časa za pisanje bloga. Renovacija je zahtevala kar nekaj prostega časa, odrekanja in gipsa ter bele barve v nosu, na pasjem repu in ostalih nenavadnih mestih.

Začnemo lahko z opisom “prej” stanja. Stanovanje sva prevzela v precej žalostnem stanju, z rumenimi stenami, razpadajočo kuhinjo in s 345 sloji tapet. V prvem dnevu smo (s pomočjo prijateljev) spraznili stanovanje – vse gromozanske omare, ki so zavzemale tretjino stanovanja, celotno kuhinjo – vključno s kuhinjskimi aparati, kavnimi šalicami, bizarnim številom stolov, … Potem se je pričelo pravo delo – misija “odstrani vse sloje tapet in jih zažgi”. V roku 12 dni od prevzema stanovanja sva že sestavljala posteljo – prej sva jogi nosila iz sobe v sobo, kjer je bil nered najmanjši. 

Kaj pa kuhinja? Vselila sva se s 1. oktobrom, dan za tem vrgla celotno staro kuhinjo na odpad. Do prvega zaresnega mraza sva kuhala kar na balkonu, na kamping gorilniku, potem pa preselila gorilnik v eno izmed sob. Prava kuhinja je prišla šele 22. novembra. Izbrala sva kuhinjo brez zgornjih elementov, tako prostor izgleda bolj prostoren in svetel, prav tako pa v lasti nimava toliko krožnikov in kozarcev in posodic in vrčev, da bi potrebovala dodatni prostor. Kaaaar se je potem izkazalo za eno veliko laž, saj sem po horoskopu hrček in obožujem svojo skladovnico vložene pese, pirine moke, vseh možnih žit, rezervnih kav, toaletnega papirja. Tako sva do zadnjega kotička napolnila še shrambo in kasneje še vgradno omaro. Minimalizem se torej pod mizo valja. 

Ostale prostore sva opremljala počasi, z občutkom, saj prostor zares začutiš šele, ko v njem prebiješ nekaj časa. Pohištvo sva iskala na Bolhi, kosovnih odpadih in (seveda) v Ikei. Z vsakim kosom pohištva sva se počutila bolj domače, z vsakim novim detajlom se je stanovanje spreminjalo v dom, vsaka frišna packa na zidu je označevala nivo udomačenosti. 
K domačnosti doprinese tudi cela džungla rastlin, okvirjenih fotografij, pasje dlake in ustvarjanje spominov. 

Upam, da me je bilo lepo brati po teh dveh letih. Obljubim, da bo moje pisanje vedno manj nerodno, vedno bolj sproščeno. Če imaš kak predlog za naslednji blog zapis, mi kar piši.

lpn

0 Komentarji